Zgodovina PGD Šmarje – Sap

Kaj je botrovalo temu, da je bilo v Šmarju že tako kmalu ustanovljeno Gasilsko društvo? Nekaj seveda sama lega kraja, skozi katerega so vodile pomembne poti in bližina Ljubljane, kakor tudi cerkveni in upravni pomen  (dekanija, šola, občina, pošta), nekaj pa verjetno tudi velik požar l. 1864, ko je zgorelo devet hiš in mnogo gospodarskih poslopjih v Šmarju. Po nekaterih podatkih so zato že leto pred ustanovitvijo kupili ročno brizgalno. Nekateri napredni Šmarčani in tudi nekaj Škofeljčanov so na pobudo Vinka Ogorelca iz Škofljice in Ivana Babška iz Šmarja – obeh gostilničarjev – ustanovili društvo leta 1881 in svoja pravila napisali v slovenskem jeziku.

V tistem času je bilo čutiti močan vpliv germanizacije, zato je bilo to narodno zavedno in pokončno dejanje. Društvo je štelo 34 članov, predsednik pa je bil Vinko Ogorelc. Požarni okoliš je bil zelo obsežen in sicer od Lavrice do Grosuplja. Zemljo so kupili na Razdrtem od Malovrhovcev in postavili dom, ki je imel le dva prostora: enega za brizgalno in drugega za obleko in orodje.

Škofljica je zaradi oddaljenosti sedeža društva in velikega požarnega okoliša ustanovila 1898 svoje društvo. Ustanovitelj in načelnik je postal Vinko Ogorelc, ki je funkcijo predsednika šmarskega društva že l. 1895 predal Jožetu Ogorelcu z razdrtega. Vinko Ogorelc je bil vsestransko aktiven, saj je bil tudi v odboru Slovenske gasilske zveze, ki je bila ustanovljena že l. 1908, poleg tega pa tudi župan Šmarja in celo v deželnem zboru.

Število članov društva se je gibalo vse do I. svetovne vojne med 30 in 40, kar je bilo glede na število prebivalstva veliko. Konec devetdesetih in prva leta 20. stoletja se je veliko Šmarčanov namreč izselilo v Ameriko. Kmalu po I. svetovni vojni se je pojavila želja po novem, večjem prostoru, predvsem blizu centra Šmarja. Občina je leta 1925 postavila novo zgradbo, v kateri so bili prostori za šolo in tudi za gasilce. Ob 45. letnici so se gasilci vselili v nove prostore. Boljši pogoji so privabili večje število članov, porasle pa so tudi želje in potrebe. Ker je bil v domu oder, je bilo bogato tudi kulturno življenje, ki se je odvijalo že v turnčku , od l. 1928 tudi v novem prosvetnem domu. Z igrami, ki so jih prirejali in seveda z vrtnimi veselicami, so zbrali denar za novo brizgalno, ki so jo kupili l. 1928. Ko je izbruhnila gospodarska kriza, so se nekaj časa ukvarjali celo s pogrebno dejavnostjo (prodajali so krste), vendar so to dejavnost kmalu opustili. V letu 1938 so organizirali tečaj iz sanitete, katerega se je udeležilo 15 do 20 deklet in žena, vodil pa je dr. Podkoritnik iz Grosuplja. V letu 1939 so organizirali veliko župno vajo, ki so jo poimenovali obrambna, saj je bil izveden letalski napad, vendar je letalo pomotoma zašlo v drugo smer. Sodelovalo pa je 305 gasilcev in gasilk z 11 motornimi in ročnimi brizgalnami.

Med II. svetovno vojno je delo društva zamrlo, zato pa je takoj po vojni začelo še z večjim elanom. Želje gasilcev po boljši opremi in prostorih so bile redno prisotne, finančne možnosti pa vedno premajhne, zato so bili krajani tisti, ki so radi priskočili na pomoč. Tako so leta 1953 prizidali k obstoječem domu gasilski stolp, ker se je stari, leseni že podiral.

Kmalu zatem so kupili star vojaški avtobus in ga predelali za svoje potrebe. Spet so s pomočjo krajanov kupili tudi novo motorno brizgalno t.i. Zieglerco. Star gasilski avto je bil večkrat v okvari, zato so ga nadomestili z rabljenim land roverjem, ki pa je bil za gasilce bolj slaba rešitev. Z novim IMV kombijem pa je bil za tiste čase in potrebe za nekaj časa rešen problem vozila.

V sedemdesetih letih se je začelo Šmarje širiti in pokazala se je potreba po novem, bolj funkcionalnem prostoru. Ob velikem razumevanju vseh krajanov, občinskih in drugih struktur, še posebno ob velikem prizadevanju vseh gasilcev, je bil dom predan svojemu namenu ob 100-letnici društva l.1981. Z novimi prostori so bili dani pogoji za še boljše operativno delo. S prihodom Alojza Zorana in Janeza Pezdirca za poveljnika in mentorja mladih, so se pokazali uspehi na tekmovanjih in vedno več mladih je vstopilo v gasilske vrste. Gasilski kombi ni več zadoščal za vaje in intervencije in tako je bil za 110-letnico društva predan v uporabo avto-cisterna.

Z novim avtomobilom pa so nastale spet prostorske težave in za rešitev tega problema je bil potreben prizidek, zato so gasilci, ob pomoči krajanov, Občinske gasilske zveze in sponzorjev nabrali prepotrebna sredstva in ob 115-letnici je bil prizidek dokončan in predan svojemu namenu. V prizidku so poleg garaže še v zgornjih prostorih pridobili lepe pisarniške prostore. Vedno več članov je začutilo pravo pripadnost društvu in se redno vsako nedeljo dopoldne dobivalo v novih prostorih. Tako so se v pogovoru rojevale nove ideje. Največ časa je v zimskih mesecih. Ker pa ni bilo ogrevanja, je bilo treba rešiti tudi ta problem. S centralnim ogrevanjem je bil rešen tudi problem z vodo v avtocisterni.

Zaradi vedno večjih uspehov in tekmovanj, star kombi ni več zmogel vsega, zato so l. 1996 nabavili rabljen marcedesov kombi, ki so ga predelali tako za prevoz oseb, kakor tudi opreme. Ker pa je pri vsakem reševanju, še posebej pri gašenju, potreben čimprejšen prihod na mesto požara, kot tudi hitro posredovanje, je leta 1999 prišla nova pridobitev, hitro napadalno vozilo Mitsubishi, kar se je pokazalo ob raznih intervencijah za zelo dobro pridobitev.

Leta _____so se pokazale nove potrebe društva in začelo se je ponovno graditi. Poleg gasilskega doma sta se dozidala dva nova prostora. Eden služi, kot povečanje obstoječe garaže, kjer se nahaja avto-cisterna, drugi pa je služi kot klubski prostor namenjen druženju gasilcev. Prav tako se je obnovila fasada in ostrešje samega doma.

Vzporedno z operativno dejavnostjo, se odvija tudi bogato društveno življenje. Organizirajo se pikniki, kresovanja in druga družabna srečanja. Tudi planinski vzponi na Triglav so že kar tradicionalni. Ureja se arhiv in foto dokumentacija društva in še bi lahko naštevali.